|
VREDNOTENJE GOSPODINJ KOT DELAVKE
Globalna važnost izboljšanja člena
88 Državne Ustave Venezuele
8 marca 2004
Poslanec Francisco Meliach
Predsednik Državnega Parlamenta
Bolivarska Republika Venezuele
8 marca 2004
Najprej Vam čestitamo o velikih napredkih ki
Državna Ustava leta 1999 predstavlja za ženske in torej,
skupščine, ne samo v Venezueli ampak v celem svetu. Vemo da, ko so
zakoni ki izoboljšajo Državno Ustavo bili potrjeni, je venezuelska
elita trajno skušala, z pomočjo Združenih Držav , prevrniti
voljo ljudstva tako kot je na Ustavi.
Torej čutimo da je zelo
važno za vse nas da revolucijonarna načela te ugledne Ustave so
čimprej vključena v zakonu.
Z tem namenom, z spoštovanjem Vam
predamo za Vašo ocenitev naše skrbi in predloge glede izboljšanja
člena 88, ki bo v kratkem debatiran v Parlamentu v okviru Zakona
Socialnega Zavarovanja, in nadvsem, sistem penzij.
Člen 88 pravi:
Država jamči enakost in
enakovrednost med moškimi in ženskami pri njihovih pravicah do dela.
Država prizna domače delo kot gospodarsko delo ki ustvarja
večjo vrednost in povzroča socialno dobrobitje in bogastvo.
Gospodinje imajo, po zakonu, pravico do Socialnega Zavarovanja.
To je prva Ustava na svetu ki
prizna da so ženske delavke doma ki ne dobijo plače zato, ki
pozvročajo gospodarsko in socialno bogastvo in torej, zaslužijo
povračilo. Ženske, v mnogih državah se že desetletij borijo za
to pravico.
Med nedavnih predavanj v šestih
mestih v ZD *, Nora Castańeda, imenovana od predsednika Chavez-a, po
prošnji ženskega gibanja v Venezueli za oblikovanje in vodstvo Banke
za Ženskega Razvoja (Banmujer), je neutrudljivo govorila o členu
88. Pojasnila je da socialno zavarovanje, kot je opisano v členu
88, vključi pravico do penzije in tudi do zdravljenja, dostojnega
stanovanja, hrano, kakovostne vzgoje, pripravo za delo in življenje.
Njej so stoje ploskali ko je to razjasnila.
Dolga leta mnoge med nami smo
ponavljale da smo vse gospodinje zato ker opravljamo celo domače
delo – požrtvovalno delo. Tiste ki poleg tega morejo še v službo,
morejo tudi dojiti in vzgajati svoje otroke, skrbeti za bolnike,
ostarele, pohabljene in duševno prizadete (tudi ko so one same duševno
in telesno prizadete): saditi, pripraviti in kuhati hrano ki preživlja
družine in celine (80% hrane porabljene v Afriki in v Karibskem in
več kot 60% v Aziji jo ženske gojijo, in v Latinski Ameriki samske
matere delajo od 14 do 18 ur dnevno da poskrbijo za 100% finančne
podpore in oskrbovanje svojim družinam). Poleg tega, posvetimo se
prostovoljnemu delu in borimo se za varstvo in izboljšanje zdravja in
vzgoje naših skupin in drugih človekovih pravic. Delamo v tako
imenovanemu informalnemu gospodarstvu in v podzemlju kot gospodinje,
šivilje, potujoče prodajalke, kot spolne delavke. Naše delo v
informalnem gospodarstvu je ponovno večinoma požrtvovalno delo: v
bolnicah in šolah kot čistilke, varuhinje v otroških šolah in
vzgajališčih, osebne pomočnice – pri takemu delu trpimo
zapostavljanje v plači (oziroma nižje plače kot moški in
slabše delovne pogoje kot moški ki opravljajo isto ali podobno delo, z
nižjimi plačami) in še spolnega ali rasnega vznemirjanja. Še v
ne tradicionalnih službah, delodajalci nam dajo požrtvolvalna dela.
Večkrat jih izvršimo pozabljajoč se na našo potrebo
počitka in razvedrila, brez počitka tudi kadar smo bolne.
Začetka 1952, nekatere med
nami smo protestirale da bi bila vidna naša brezplačna pomoč.
Neplačano delo je bil vključeno v mednarodnem poslovnemu
koledarju leta 1975 med konferenco ki je otvorila Desetletje za Ženske
v Mehiki, od Združenih Narodov. Druga konferenca, leta 1980, v
Kopenhagnu, Danska, je dala brezplačnemu delu žensk še dodatno
važnost z (v našem mnenju z konservativnim računstvom) da ženske
so odgovorne za 2/3 dela v svetu in kljub temu imajo samo 5% imetij.
Leta 1985, na zadnji konferenci Desetletja Žensk v Najrobi-ju, od
Združenih Narodov, smo dosegle odstavka 120 ki pravi da delo ki ga
ženske izvršijo doma, na zemlji in v skupnosti bi moralo biti
vključeno v narodnih statistikah. Končno, v Bejžingu, leta
1995, Mednarodno Omrežje za Štetje Žensk (ki je priredil Boj za
Plače za Domače Delo), z podporo od več kot 2000
organizacij celega sveta, je doseglo da narodni računi bi morali
vključiti koliko časa od svojega življenja delajo ženske
brezplačno doma in koliko vrednosti to delo povzroči.
Trinidad, Tobago in Španija so to
spremenile v zakon; druge države dvigajo podatke in vedno bolj je
neplačano delo upoštevano v sodiščih in vladnih politikah.
Potrebna je bila revolucija za to
socialno in gospodarsko priznanje ki se je začelo z mednarodnem
gibanjem in da bi bilo to priznanje vključeno v Državni Ustavi.
Gospa Castańeda je pojasnila: "mi smo bile povabljene predložiti
predloge in tako smo storile. Žensko gibanje in indijansko gibanje sta
dnevno delala stavke, štiri mesece, medtem ko je bil Državni Parlament
združen in smo dosegle kar smo hotele. Člani parlamenta, ženske
in moški so priznali zgodovinsko važnost našega boja"
Vemo da mnogo važni zakoni in
politike so bili potrjeni in so ojačili proti-seksizem,
proti-rasizem in gibanje proti vsakokaterih vrst diskriminacij. Na
primer:
Č1. len 14 Zakona
Uporable Zemlje za Kmetijstvo (z ciljem da jamč2. i hrano in
suverenost tako da je prebivalstvo dobro hranjeno in da je
dokonč3. no prost svoje kolonialne odvistnosti uvažanja 65%
svoje hrane), da prednost domom kjer je ženska na č4. elu za
razdelitev zemlje in da pravico noseč5. am da dobivajo
pomoč6. za hrano pred in po porodu.
7. Banmujer,
"drugač8. na banka" ki (skupaj z Institutom za
Zemljo,s Suvereno Ljudsko Banko in z Fondom za Malogospodarskega
Napredka) podpira ženske ki so se organizirale v zadrugah in drugih
gospodarskih skupnostih da bi premagale revšč9. ino z
mikrokreditom z nižjo obrest, vajenje, trajno podporo in
spremljavo, tehnič10. no pomoč11. in delavnice za skrb
zdravja.
Člen 88 – Najvažnejši
pogled vsega gospodarstva
Jasno je za nas da revne ženske
v Venezueli imajo neprimerjaven vpliv nad nas vse. Vsi vemo da ženske
ki živijo v najbolj revnih okoliščinah so bile tiste ki so
mobilizirale skupnost proti udarcu aprila 2002 in so dosegle da je
ugrabljen predsednik prevzel vlado in da je Ustava zopet postala
veljavna in znova , decembra-januarja 2003 so one premagale udarca
nafte ki je grozil državo z lakoto. Venezuelske ženske branijo
Venezuelsko Ustavo zato da branijo tiste ki one ljubijo. Ena mati ki
je tvegala svoje življenje pri boju proti udarcu meseca aprila je
rekla svojemu možu, ko jo je on skušal preprečiti: "Ti ne
razumeš, borim se za moje otroke!".
Kadar se prizadevajo da bi
ustvarile "gospodarstvo ki se bori, gospodarstvo ki služi
človeku in ne da bi človek gospodarstvu služil",
bolivarski proces izvešča to kar mi, kot mednarodno gibanje,
zahtevamo od vseh vlad. Nora Castańeda ki je tudi ekonomistka pravi:
" Če 65% ljudeh sveta živi v revščini in ženske
predstavljajo 70% revežev v svetu, skrbeti za revščino žensk
je glavni problem gospodarstva". To je še bolj resnično v
Venezueli kjer se računa da 60% revnih domov so pod žensko
komando.
Žensko delo za preživljanje je
predvsem nevidno, ker preživljanje najbolj revnih ni nikdar bila prva
skrb kapitalizma, oni stalno dobijo druge ljudje od drugod da
nadomestijo tisto kar so oni uničili. To je kar sta nas
naučila množični umor indijancev in sužnost. Preživljanje
in torej, odstranitev revščine je naša največja skrb.
Gospod Predsednik Narodnega
Parlamenta, Predsednik Chavez je večkrat dejal da " Trg ne
more služiti svetu zato ker grozi z koncem sveta! Da ne bo trg
služil kapitalizmu, naše preživljanje more biti naša prva skrb, ne
dobički kapitalizma in, torej, naše požrtvovalno delo, brez
katerega ni preživljanja, more biti resnično cenjeno.
Člen 88, eden izmed 350
členov, je, po besedah Ge. Castańede "najbolj
revolucionarni Člen" zato ker ceni delo za preživljanje
žensk. To delo je temelj vsega gospodarstva, resnica ki kapitalizem
uspešno skriva. Poleg tega, ko prizna žensko neplačano
požrtvovalno delo, Ustava ceni delo po svetu – bodisi žensko ali
moško delo – ki, zato ker je izven trga, je podcenjeno in
večkrat nevidno.
Ko imajo ženske pravico do
socialnega zavarovanja kot gospodinje, zahtevamo z vso našo moč
boljše plače in delovne pogoje kadar gremo v službo. Imamo tudi
pravico odvrniti nasilnost doma in vstrajamo pri tem da naši
partnerji spoštujejo naše požrtvovalno delo in da priznajo da
prevzamemo več odgovornosti pri temu delu.
Skrbi in Predlogi za Člen
88
Važno je da zakoni ki bodo
izboljšali člena 88 priznajo gospodinje kot delavke ki imajo
pravice do socialnega zavarovanja zaradi svojega dela in ne zaradi
drugega razloga.
Važno je da gospodinje niso
ocenjene kot v drugih državah, kot "ranljive osebe" ki
potrebujejo varstva, kar ocenuje gospodinje na politično
konservativni način da bi dobile socialno zavarovanje. Delavke
da, revne, ne.
Da bi bilo vsaki ženski
socialno zavarovanje jamčeno zaradi drugih razlogov kot veliko
žensko pomoč, to bi podkopalo stare interese žensk celega
sveta, ki so se tako prizadele da bi dosegle Člena 88. Bilo bi
proti Ustavnih ciljih če bi se priznalo dolg ki ga skupnost ima
pri ženskam in ustvariti gospodarstva ki polaga večjo važnost
na preživljanju človeka in ne na dobičke.
Bilo bi tragično če
ženske ki veliko delajo da bi pomagale in branile bolivarskega
procesa in Venzuelsko Ustavo proti udarcev in konspiracij in ki
predstavljajo večino žensk ki sodelujejo pri skupnih
organizacijah in zadrugah, pri učenju osnove branja in pisanja,
pri zdravjlenju in agrarskih programih, poleg svojega požrtvovalnega
dela doma, bi bile ponižane in bile ocenjene kot reve in ne delavke!
Venezuelske ženske so močne in zmožne premagati vsakovrstno
težavo zato ker one morajo biti oče in mati svojim otrokom. One
se ne bodo ponovno vdale nevidnosti, po napornem delum. Nihče med
nami ne sme to dovoliti.
Dogodki v zadnjih treh letih so
dokazali da revolucionarni proces je odvisen od hitre in močne
reakcije revnih žensk. Nič drugega ne bo ojačilo žensko
odločbo za obrambo procesa bolj kot priznanje svojega
požrtvovalnega dela. Nič ne bo dokazalo svetu bolj močno
kako napredna sta Venezuelska Ustava in torej, sedanji proces kot da
Narodni Parlament odobrava nove zakone ki popolnoma izboljšajo
člena 88.
Jasno je da se zavedamo da
Venezuelsko gospodarstvo gotovo nima sredstva – momentalno – za
poplačati vsem ženskam, a ni razloga da nebi zakon pojasnil da
so vse gospodinje delavke ki zelo pomagajo skupnosti in gospodarstvu,
in bodo istočasno plačali tistam ki so bolj potrebne. Vi
sigurno imate namen plačati čeprav malo, vsaki ženski ki
prvič rodi kot veliko priznanje da VSAKA MATI JE ŽENSKA KI DELA.
Hvala za Vašo pozornost in
spoštovanje.
Moč sestram in tako
bolivarski revoluciji.
Global Women’s Strike
(Svetovna Ženska Stavka)
Gibanje Global Women’s Strike
je bilo povabljeno od Istituta Venezuelskih Žensk da se udeleži prvi
Konferenci Mednarodne Solidarnost Ženskam julija 2002 in znova leta
2003 za praznovanje prve obletnice poraza udarca. Od takrat sestavlja
bolivarske kroge v več državah; napravilo je dokumentar v video
kaseti in izdalo je druge informacije za javno braniti ženske zmage
in za usmeriti bolivarskega procesa; napovedalo je sindikate v ZD,
AFL-CIO ki finančno podpirajo podkupljenega venezuelskega
sindikata, CTV, ki se vmešal v udarec. Global Women’s Strike je
organiziralo predavanj za G. Castańedo, predsednica Banke za Razvoj
Žensk, januarja-februarja 2004 v ZD, za boj proti nepoznanja medijih
o bolivarskemu procesu. Conference so dvignile več kot U$
90,000.00 za osnovne načrte žensk, in to je hitro prevrnilo toka
denarja (ki je šel iz Latinske Amerike v ZD in Evropo-v zadnjih 20
letih okoli U$ 2.5 triljone).
· San Francisco, Los Angeles,
Chicago, Washington DC, Filafelfija in New York.
Za Popolno in Celotno Izboljšanje
Člena 88 Ustave Bolivarkse Republike Venezuele
Ženske po celem svetu ki so se
desetletja borile za priznanje dela ki ga ženske izvršujejo doma, na
zemlji in v skupnosti, pohvalijo svoje sestre v Bolivarski Republiki
Venezuele zaradi vključitve člena 88 v Ustavi.
Po besedah predsednika Huga
Chaveza: "trg ne more služiti svetu ker on nas grozi z koncem
sveta". Naše delo za preživljanje
je izven trga. Mi ne delamo za dobiček kapitalistov. Če mi,
kot ljudje smo visoko cenjene, naše delo ki jamči naše
preživljanje mora biti visoko cenjeno. Naše mnenje je da "ko
se prizna da so gospodinje delavke ki povzročajo dodatne vrednosti
in producirajo blagostanje in bogastvo", člen 88 je odgovor za
ustanovo "požrtvovalnega gospodarstva ki služi človeku in ne
obratno, da mora človek služiti gospodarstvu". Je tudi
sredstvo za odstranitev revščine med ženskam, zato ker
večina ženskega dela je brezplačna. Ker
70% revnih v svetu so ženskega spola, odstraniti revščino mora
biti glavna skrb danajšnjega gospodarstva.
Ženske in moški ki priznajo
požrtvovalnega dela za preživljanje človeštva in zemlje, imajo v
Venezueli vzgled in pričakujejo da izboljšanje člena 88 bo
povzročilo temeljne spremembe v gospodarstvi smeri ki polaga
večjo važnost na preživljanje in ne na dobičke.
Zato, ko debatiramo izboljšanja
čela 88, mi, z spoštovanjem, zahtevamo da Narodni Parlament
upošteva sledeče:
1. Vse ženske so gospodinje,
zato ker doma delajo pred, med in po plač2. ani in
neplač3. ani službi , torej,
vse gospodinje so delavke.
4. Vse gospodinje imajo
pravico do socialnega zavarovanja zato ker so delavke ki pomagajo
pri skupnosti in gospodarstvu, ne glede č5. e zato dobivajo
plač6. o ali ne. Z tem nač7. elom, pravi temelj č8.
lena 88, je treba zaenkrat dati prednost tistim ženskam ki nimajo
dostopa do socialnega zavarovanja po svojih ali po moževih
sredstvih. Pravica je universalna.
9. Mi zahtevamo da se da
tistim ženskam ki so prvič10. krat rodile (v sluč11. aju
smrti matere ali njene nesposobnost za skrbeti za svoje otroke,
nadomestni materi) plač12. o, č13. eprav nizko, kot
priznanje da je "vsaka mati ženska ki dela", in da nobeno
delo ni važnjejše kot vzgajati svoje otroke.
14. To priznanje bi odstranilo
domač15. e nasilje in tudi diskriminacijo pri plač16. ah
in delovnih pogojev izven doma, in na ta nač17. in bi bile vse
družine in vse delavci ojač18. eni.
19. Moški morajo biti
spodbujeni da bi pomagali pri temu požrtvovalnemu delu in za to bi
bili deležni plač20. anega dopusta pri porodu otroka in druge
primerne ukrepe.
21. Popolno in pošteno
izboljšanje č22. lena 88 ojač23. i ženske kjerkoli so se
one zato desetletja borile, oziroma bo ojač24. ilo našo
odloč25. bo da bomo javno branile bolivarsko revolucijo ,
č26. igav plod je č27. len 88.
IME ORGANIZACIJA NASLOV
Vrniti na naslov: 230 A Kentish Town Rd, London NW52AB tel.: 020-7482
2496
Fax: 020-7209 4761 E-majl: womenstrike8m@server01.com
Spletna stran: www.globalwomenstrike.net.
Slike
Nora Castańeda govori v New
Yorku, Sanfranciscu, Los Angelesu, Chicagu, Washingtonu in Filadelfiji.
Člen 88 je izdan z
pomočjo vlade, na mlečnih ovojih.
Home |