| SILUVANJE,GLADUVANJE
I BEZDOMNISTVO Nie dojdovme ovde da barame azil,no ne prepravija vo Ne luge Semret Fesshaye, The Guardian, Saturday November 1, 2003 Jas sum azilant od Eritrea-afrika.Tamu bev stavena vo pritvor zatoa sto sum jehovin svedok,religija koja vo mojata zemja e neprifatliva.Dodeka bev vo pritvor,bev premnogu tepana I siluvana,taka da seuste imam problemi so odenjeto.Doletav vo Anglija koga svativ samo edna prcina-Veruvav deka ovde ke bidam sigurna. No za mene I iljadnici drugi azilanti,Anglija ne e veke sigurno mesto.Domasniot sekretarijat izjavi deka ke gi stesni pravilata za azilantite.Clen 55 od Nacionalniot,Imigracionen I Azilantski Akt 2002 glasi da bide odbiena predvidenata podrska za azilantite,dokolku tie ne pobarale azil vednas po nivnoto pristignuvanje vo drzavata. Azilantite koi se dojdeni ovde so lazni pasosi ke bidat kazneti.Za onie od nas koi se osudenici vo nivnite drzavi ,duri I ne e mozno da ja napustat drzavata so licni pasosi.Onie koi sto ne maltretiraa nema sigurno da ni pomognat I da ni stavat pecat vo nasite pasosi I da ni dadat nivni blagoslov za dam u kazeme na zapadot za toa kako tie gi unistuvaat covekovite prava.Koga Britanskata vlada e vo prijatelski odnosi so nasata vlada,nikoj ne zboruva za maltretiranjeto tamu.Isto taka duri I ne e mozno da se dostigne do zapadna evropa bez potplatuvanje na agent koj ne krie I ne snabduva so lazni dokumenti.Agentite ne pritiskaa za vrat na Britanskite premini I aerodrome koga pristignuvavme I ni kazuvaa da ne zboruvame nisto.Ne e lesno da gi poslusas niv koga treba da kazeme deka doagame tuka da barame azil.Poznavam luge koi pobarale azil sledniot den od nivnoto pristignuvanje I kazano im e deka ne im sleduva nikakva podrska od drzavata. Tuka nema dvoumenje deka polisata na domasniot sekretarijat ke go namali brojot na azilanti dramaticno. Na list nie veke nema da postoime.Nasiot nizok status kako azilanti ke bide zamenet so ponizok,kako ne-luge.Nie ke nemame pravo na pokriv nad glavite,nema da imame pristap do ucilista za nasite deca,nitu strucen sovet I nitu pak moznost da posetime doktor koga sme bolni. Sekretarijatot za domasni raboti saka da pofalat kolku se tie silni I stojat cvrsto na ovaa izjava.Milosrdniot pristap e viden kako izbran gubitnik.Sto tie ne spomenaa e deka mnogu nas oficijalno ke prestanuvaat da postojat I nie seuste ke doagame tuka zatoa sto veruvame deka zivotite ni se vo rizik vo nasite drzavi.Vo Eritrea jas bev vospituvacka vo gradinka za deca.Jas bi sakala da go rabotam toa I tuka.Bi bila srekna da mozam da rabotam bilo kakva rabota samo za da bi mozela da se izdrzuvam.Jas ne sakam da bidam na grb na drzavata,bi sakala da se vklopam so britanskoto naselenie.No ne mi e dozvoleno da rabotam. Koga prv pat pristignav ovde,moeto baranje za azil bese odbieno I jas bev primorana da spijam na ulica.Spiev na stanicata Viktorija a ponekogas I vo noknite avtobusi.Bev preplasena da bidam napadnata.Poznavam edna zena koja bila siluvana od covek koj se ponudil da I pomogne koga bila bezdomnik.Sega vladata se soglasi da go stavi vo process moeto baranje I sega mi dadoa edna mala soba vo London za da ziveam privremeno.No mnogu azilanti se seuste na ulica,vklucuvajki I trudnici.Imam videno luge koi se razboluvaat od spienje na ulica I od toa sto se bez hrana.Ponekogas pet zeni spijat na podot od mojata soba bidejki jas znam kako e tesko da se spie loso I da nemas apsolutno nikogo. Tradicionalno,azilantite vo ovaa drzava ostanuvaat vo molk od strav od deportacija.Nie im dozvolivme na drugi da zboruvaat namesto nas,no bidejki situacijata vo koja se naogame nie e katastrofalna,nie pocnavme da go krevame nasiot glas I da zboruvame samite za sebe.Zenite vo Eritrea I vo drugite Afrikanski drzavi imaat formirano Asocijacija na Zenite od Eritrea za da si pomagaat megusebno.Drugite azilanti formiraat organizacii za podrska isto taka.No sepak trba vreme za tie da profunkcioniraat normalno,law-abiding zivoti,kako ne-luge nekoi azilanti ke pocuvstvuvaat deka tie nemaat drug izbor tuku da kradat za da preziveat.Bez adresa e nevozmozno za nadleznite da im se vo traga na lugeto.Dali Home Office perferira nie da iscezneme bez traga megu Britanskoto naselenie?Ne e viden,ne e cuen I rabotejki za sefovi kako senki mnogu ziteli na Velika Britanija ne sakaat da rabotat za minimalni plati.Nie sme korisen izvor na evtin,nereguliran rabotnik sto moze da I nasteti na ekonomijata.Vladata ima iskoristeno ogromni napori za namaluvanje na brojot na lugeto koi spijat na ulici.No sega nov bran na ne-luge ke baraat zasolniste na pragovite I skalite na Centralen London. Vo Eritrea neznaev dali ke umram od noz ili od kursum.Ako vaka prodolzi,nekoi od nas koi se nadevaa deka ke najdat siguren raj vo Velika Britanija ke bidat vo rizik da umrat od stud I glad. Semret Fesshaye bila
vospituvacka vo gradinka vo Asmara, Eritrea Ovoj paragraph e isecok od izdadena verzija:
DIKENSOVA IDNINA ZA AZILANTITE Familiite na koi azilot im e odbien nema d aim bide dozvolena nikakva pomos,dokolku tie dobrovolno ne se soglasat da bidat vrateni vo svoite drzavi (Blunkett,stegnati zakoni,28 oktomvri).Ete taka nie se soocivme so Dikensoviot prospect na liseni majki I deca uste ednas da skitaat po studenite ulici-da bidat uapseni za prosenje I prostitucija-I decata da bidat odzemeni od roditelite.Azilantite koi imaat pravo na edna zalba I legalna pomos ke bidat limitirani taka da ke bide tesko za poveketo nesovladlivi slucai da uspeat. Ovie merki ke bidat osobeno razocaruvacki za zenite.Poveke od 200 zeni imaat dojdeno kaj nas za pomos za ovie nekolku meseci.Nie slusame dnevno slucki za siluvanja od vojnici,siluvanja vo zatvori,zeni terani da gledaat kako nivnite najbliski gi ubivaat.Mnogu od ovie zeni se veke na ulica,drugi spijat vo nokni avtobusi,vo bolnici ili se dvizat vo tekot na nokta od edno na drugo mesto,smrznati,gladni I bolni,hranejki se od ostatocite od restoranite samo za da preziveat. Blunkett gi doveduva lugeto do toad a izberat pomegu pregladnuvanje vo Velika Britanija I siluvanje I ubistvo vo drzavite od kade tie se prinudeni da begat.Covekot sto odluci deka e sigurno za lugeto da si odat doma,sega gi parka iracanite nazad vo drzavata.Velika Britanija ima pomognato za opustosuvanje.Dali crkvite,dzamiite I drugite tvrdini,unite,doktorite,advokatite I drugi profesionalci,feministi,protiv voeni dvizenja I govornici protiv seksizmot I rasizmot ke stojat protiv ova prinudeno osiromasuvanje I brutalnost? Niki Adams NASI BARANJA SE :
|