VREDNOTENJE GOSPODINJ KOT DELAVKE
Globalna važnost izboljšanja člena 88 Državne Ustave Venezuele
8 marca 2004

Poslanec Francisco Meliach

Predsednik Državnega Parlamenta
Bolivarska Republika Venezuele
8 marca 2004

Najprej Vam čestitamo o velikih napredkih ki Državna Ustava leta 1999 predstavlja za ženske in torej, skupščine, ne samo v Venezueli ampak v celem svetu. Vemo da, ko so zakoni ki izoboljšajo Državno Ustavo bili potrjeni, je venezuelska elita trajno skušala, z pomočjo Združenih Držav , prevrniti voljo ljudstva tako kot je na Ustavi.

Torej čutimo da je zelo važno za vse nas da revolucijonarna načela te ugledne Ustave so čimprej vključena v zakonu.

Z tem namenom, z spoštovanjem Vam predamo za Vašo ocenitev naše skrbi in predloge glede izboljšanja člena 88, ki bo v kratkem debatiran v Parlamentu v okviru Zakona Socialnega Zavarovanja, in nadvsem, sistem penzij.

Člen 88 pravi:

Država jamči enakost in enakovrednost med moškimi in ženskami pri njihovih pravicah do dela. Država prizna domače delo kot gospodarsko delo ki ustvarja večjo vrednost in povzroča socialno dobrobitje in bogastvo. Gospodinje imajo, po zakonu, pravico do Socialnega Zavarovanja.

To je prva Ustava na svetu ki prizna da so ženske delavke doma ki ne dobijo plače zato, ki pozvročajo gospodarsko in socialno bogastvo in torej, zaslužijo povračilo. Ženske, v mnogih državah se že desetletij borijo za to pravico.

Med nedavnih predavanj v šestih mestih v ZD *, Nora Castañeda, imenovana od predsednika Chavez-a, po prošnji ženskega gibanja v Venezueli za oblikovanje in vodstvo Banke za Ženskega Razvoja (Banmujer), je neutrudljivo govorila o členu 88. Pojasnila je da socialno zavarovanje, kot je opisano v členu 88, vključi pravico do penzije in tudi do zdravljenja, dostojnega stanovanja, hrano, kakovostne vzgoje, pripravo za delo in življenje. Njej so stoje ploskali ko je to razjasnila.

Dolga leta mnoge med nami smo ponavljale da smo vse gospodinje zato ker opravljamo celo domače delo – požrtvovalno delo. Tiste ki poleg tega morejo še v službo, morejo tudi dojiti in vzgajati svoje otroke, skrbeti za bolnike, ostarele, pohabljene in duševno prizadete (tudi ko so one same duševno in telesno prizadete): saditi, pripraviti in kuhati hrano ki preživlja družine in celine (80% hrane porabljene v Afriki in v Karibskem in več kot 60% v Aziji jo ženske gojijo, in v Latinski Ameriki samske matere delajo od 14 do 18 ur dnevno da poskrbijo za 100% finančne podpore in oskrbovanje svojim družinam). Poleg tega, posvetimo se prostovoljnemu delu in borimo se za varstvo in izboljšanje zdravja in vzgoje naših skupin in drugih človekovih pravic. Delamo v tako imenovanemu informalnemu gospodarstvu in v podzemlju kot gospodinje, šivilje, potujoče prodajalke, kot spolne delavke. Naše delo v informalnem gospodarstvu je ponovno večinoma požrtvovalno delo: v bolnicah in šolah kot čistilke, varuhinje v otroških šolah in vzgajališčih, osebne pomočnice – pri takemu delu trpimo zapostavljanje v plači (oziroma nižje plače kot moški in slabše delovne pogoje kot moški ki opravljajo isto ali podobno delo, z nižjimi plačami) in še spolnega ali rasnega vznemirjanja. Še v ne tradicionalnih službah, delodajalci nam dajo požrtvolvalna dela. Večkrat jih izvršimo pozabljajoč se na našo potrebo počitka in razvedrila, brez počitka tudi kadar smo bolne.

Začetka 1952, nekatere med nami smo protestirale da bi bila vidna naša brezplačna pomoč. Neplačano delo je bil vključeno v mednarodnem poslovnemu koledarju leta 1975 med konferenco ki je otvorila Desetletje za Ženske v Mehiki, od Združenih Narodov. Druga konferenca, leta 1980, v Kopenhagnu, Danska, je dala brezplačnemu delu žensk še dodatno važnost z (v našem mnenju z konservativnim računstvom) da ženske so odgovorne za 2/3 dela v svetu in kljub temu imajo samo 5% imetij. Leta 1985, na zadnji konferenci Desetletja Žensk v Najrobi-ju, od Združenih Narodov, smo dosegle odstavka 120 ki pravi da delo ki ga ženske izvršijo doma, na zemlji in v skupnosti bi moralo biti vključeno v narodnih statistikah. Končno, v Bejžingu, leta 1995, Mednarodno Omrežje za Štetje Žensk (ki je priredil Boj za Plače za Domače Delo), z podporo od več kot 2000 organizacij celega sveta, je doseglo da narodni računi bi morali vključiti koliko časa od svojega življenja delajo ženske brezplačno doma in koliko vrednosti to delo povzroči.

Trinidad, Tobago in Španija so to spremenile v zakon; druge države dvigajo podatke in vedno bolj je neplačano delo upoštevano v sodiščih in vladnih politikah.

Potrebna je bila revolucija za to socialno in gospodarsko priznanje ki se je začelo z mednarodnem gibanjem in da bi bilo to priznanje vključeno v Državni Ustavi. Gospa Castañeda je pojasnila: "mi smo bile povabljene predložiti predloge in tako smo storile. Žensko gibanje in indijansko gibanje sta dnevno delala stavke, štiri mesece, medtem ko je bil Državni Parlament združen in smo dosegle kar smo hotele. Člani parlamenta, ženske in moški so priznali zgodovinsko važnost našega boja"

Vemo da mnogo važni zakoni in politike so bili potrjeni in so ojačili proti-seksizem, proti-rasizem in gibanje proti vsakokaterih vrst diskriminacij. Na primer:

Č1. len 14 Zakona Uporable Zemlje za Kmetijstvo (z ciljem da jamč2. i hrano in suverenost tako da je prebivalstvo dobro hranjeno in da je dokonč3. no prost svoje kolonialne odvistnosti uvažanja 65% svoje hrane), da prednost domom kjer je ženska na č4. elu za razdelitev zemlje in da pravico noseč5. am da dobivajo pomoč6. za hrano pred in po porodu.

7. Banmujer, "drugač8. na banka" ki (skupaj z Institutom za Zemljo,s Suvereno Ljudsko Banko in z Fondom za Malogospodarskega Napredka) podpira ženske ki so se organizirale v zadrugah in drugih gospodarskih skupnostih da bi premagale revšč9. ino z mikrokreditom z nižjo obrest, vajenje, trajno podporo in spremljavo, tehnič10. no pomoč11. in delavnice za skrb zdravja.

Člen 88 – Najvažnejši pogled vsega gospodarstva

Jasno je za nas da revne ženske v Venezueli imajo neprimerjaven vpliv nad nas vse. Vsi vemo da ženske ki živijo v najbolj revnih okoliščinah so bile tiste ki so mobilizirale skupnost proti udarcu aprila 2002 in so dosegle da je ugrabljen predsednik prevzel vlado in da je Ustava zopet postala veljavna in znova , decembra-januarja 2003 so one premagale udarca nafte ki je grozil državo z lakoto. Venezuelske ženske branijo Venezuelsko Ustavo zato da branijo tiste ki one ljubijo. Ena mati ki je tvegala svoje življenje pri boju proti udarcu meseca aprila je rekla svojemu možu, ko jo je on skušal preprečiti: "Ti ne razumeš, borim se za moje otroke!".

Kadar se prizadevajo da bi ustvarile "gospodarstvo ki se bori, gospodarstvo ki služi človeku in ne da bi človek gospodarstvu služil", bolivarski proces izvešča to kar mi, kot mednarodno gibanje, zahtevamo od vseh vlad. Nora Castañeda ki je tudi ekonomistka pravi: " Če 65% ljudeh sveta živi v revščini in ženske predstavljajo 70% revežev v svetu, skrbeti za revščino žensk je glavni problem gospodarstva". To je še bolj resnično v Venezueli kjer se računa da 60% revnih domov so pod žensko komando.

Žensko delo za preživljanje je predvsem nevidno, ker preživljanje najbolj revnih ni nikdar bila prva skrb kapitalizma, oni stalno dobijo druge ljudje od drugod da nadomestijo tisto kar so oni uničili. To je kar sta nas naučila množični umor indijancev in sužnost. Preživljanje in torej, odstranitev revščine je naša največja skrb.

Gospod Predsednik Narodnega Parlamenta, Predsednik Chavez je večkrat dejal da " Trg ne more služiti svetu zato ker grozi z koncem sveta! Da ne bo trg služil kapitalizmu, naše preživljanje more biti naša prva skrb, ne dobički kapitalizma in, torej, naše požrtvovalno delo, brez katerega ni preživljanja, more biti resnično cenjeno.

Člen 88, eden izmed 350 členov, je, po besedah Ge. Castañede "najbolj revolucionarni Člen" zato ker ceni delo za preživljanje žensk. To delo je temelj vsega gospodarstva, resnica ki kapitalizem uspešno skriva. Poleg tega, ko prizna žensko neplačano požrtvovalno delo, Ustava ceni delo po svetu – bodisi žensko ali moško delo – ki, zato ker je izven trga, je podcenjeno in večkrat nevidno.

Ko imajo ženske pravico do socialnega zavarovanja kot gospodinje, zahtevamo z vso našo moč boljše plače in delovne pogoje kadar gremo v službo. Imamo tudi pravico odvrniti nasilnost doma in vstrajamo pri tem da naši partnerji spoštujejo naše požrtvovalno delo in da priznajo da prevzamemo več odgovornosti pri temu delu.

Skrbi in Predlogi za Člen 88

Važno je da zakoni ki bodo izboljšali člena 88 priznajo gospodinje kot delavke ki imajo pravice do socialnega zavarovanja zaradi svojega dela in ne zaradi drugega razloga.

Važno je da gospodinje niso ocenjene kot v drugih državah, kot "ranljive osebe" ki potrebujejo varstva, kar ocenuje gospodinje na politično konservativni način da bi dobile socialno zavarovanje. Delavke da, revne, ne.

Da bi bilo vsaki ženski socialno zavarovanje jamčeno zaradi drugih razlogov kot veliko žensko pomoč, to bi podkopalo stare interese žensk celega sveta, ki so se tako prizadele da bi dosegle Člena 88. Bilo bi proti Ustavnih ciljih če bi se priznalo dolg ki ga skupnost ima pri ženskam in ustvariti gospodarstva ki polaga večjo važnost na preživljanju človeka in ne na dobičke.

Bilo bi tragično če ženske ki veliko delajo da bi pomagale in branile bolivarskega procesa in Venzuelsko Ustavo proti udarcev in konspiracij in ki predstavljajo večino žensk ki sodelujejo pri skupnih organizacijah in zadrugah, pri učenju osnove branja in pisanja, pri zdravjlenju in agrarskih programih, poleg svojega požrtvovalnega dela doma, bi bile ponižane in bile ocenjene kot reve in ne delavke! Venezuelske ženske so močne in zmožne premagati vsakovrstno težavo zato ker one morajo biti oče in mati svojim otrokom. One se ne bodo ponovno vdale nevidnosti, po napornem delum. Nihče med nami ne sme to dovoliti.

Dogodki v zadnjih treh letih so dokazali da revolucionarni proces je odvisen od hitre in močne reakcije revnih žensk. Nič drugega ne bo ojačilo žensko odločbo za obrambo procesa bolj kot priznanje svojega požrtvovalnega dela. Nič ne bo dokazalo svetu bolj močno kako napredna sta Venezuelska Ustava in torej, sedanji proces kot da Narodni Parlament odobrava nove zakone ki popolnoma izboljšajo člena 88.

Jasno je da se zavedamo da Venezuelsko gospodarstvo gotovo nima sredstva – momentalno – za poplačati vsem ženskam, a ni razloga da nebi zakon pojasnil da so vse gospodinje delavke ki zelo pomagajo skupnosti in gospodarstvu, in bodo istočasno plačali tistam ki so bolj potrebne. Vi sigurno imate namen plačati čeprav malo, vsaki ženski ki prvič rodi kot veliko priznanje da VSAKA MATI JE ŽENSKA KI DELA.

Hvala za Vašo pozornost in spoštovanje.

Moč sestram in tako bolivarski revoluciji.

Global Women’s Strike (Svetovna Ženska Stavka)

Gibanje Global Women’s Strike je bilo povabljeno od Istituta Venezuelskih Žensk da se udeleži prvi Konferenci Mednarodne Solidarnost Ženskam julija 2002 in znova leta 2003 za praznovanje prve obletnice poraza udarca. Od takrat sestavlja bolivarske kroge v več državah; napravilo je dokumentar v video kaseti in izdalo je druge informacije za javno braniti ženske zmage in za usmeriti bolivarskega procesa; napovedalo je sindikate v ZD, AFL-CIO ki finančno podpirajo podkupljenega venezuelskega sindikata, CTV, ki se vmešal v udarec. Global Women’s Strike je organiziralo predavanj za G. Castañedo, predsednica Banke za Razvoj Žensk, januarja-februarja 2004 v ZD, za boj proti nepoznanja medijih o bolivarskemu procesu. Conference so dvignile več kot U$ 90,000.00 za osnovne načrte žensk, in to je hitro prevrnilo toka denarja (ki je šel iz Latinske Amerike v ZD in Evropo-v zadnjih 20 letih okoli U$ 2.5 triljone).

· San Francisco, Los Angeles, Chicago, Washington DC, Filafelfija in New York.

Ženske po celem svetu ki so se desetletja borile za priznanje dela ki ga ženske izvršujejo doma, na zemlji in v skupnosti, pohvalijo svoje sestre v Bolivarski Republiki Venezuele zaradi vključitve člena 88 v Ustavi.

Po besedah predsednika Huga Chaveza: "trg ne more služiti svetu ker on nas grozi z koncem sveta". Naše delo za preživljanje je izven trga. Mi ne delamo za dobiček kapitalistov. Če mi, kot ljudje smo visoko cenjene, naše delo ki jamči naše preživljanje mora biti visoko cenjeno. Naše mnenje je da "ko se prizna da so gospodinje delavke ki povzročajo dodatne vrednosti in producirajo blagostanje in bogastvo", člen 88 je odgovor za ustanovo "požrtvovalnega gospodarstva ki služi človeku in ne obratno, da mora človek služiti gospodarstvu". Je tudi sredstvo za odstranitev revščine med ženskam, zato ker večina ženskega dela je brezplačna. Ker 70% revnih v svetu so ženskega spola, odstraniti revščino mora biti glavna skrb danajšnjega gospodarstva.

Ženske in moški ki priznajo požrtvovalnega dela za preživljanje človeštva in zemlje, imajo v Venezueli vzgled in pričakujejo da izboljšanje člena 88 bo povzročilo temeljne spremembe v gospodarstvi smeri ki polaga večjo važnost na preživljanje in ne na dobičke.

1. Vse ženske so gospodinje, zato ker doma delajo pred, med in po plač2. ani in neplač3. ani službi , torej, vse gospodinje so delavke.

4. Vse gospodinje imajo pravico do socialnega zavarovanja zato ker so delavke ki pomagajo pri skupnosti in gospodarstvu, ne glede č5. e zato dobivajo plač6. o ali ne. Z tem nač7. elom, pravi temelj č8. lena 88, je treba zaenkrat dati prednost tistim ženskam ki nimajo dostopa do socialnega zavarovanja po svojih ali po moževih sredstvih. Pravica je universalna.

9. Mi zahtevamo da se da tistim ženskam ki so prvič10. krat rodile (v sluč11. aju smrti matere ali njene nesposobnost za skrbeti za svoje otroke, nadomestni materi) plač12. o, č13. eprav nizko, kot priznanje da je "vsaka mati ženska ki dela", in da nobeno delo ni važnjejše kot vzgajati svoje otroke.

14. To priznanje bi odstranilo domač15. e nasilje in tudi diskriminacijo pri plač16. ah in delovnih pogojev izven doma, in na ta nač17. in bi bile vse družine in vse delavci ojač18. eni.

19. Moški morajo biti spodbujeni da bi pomagali pri temu požrtvovalnemu delu in za to bi bili deležni plač20. anega dopusta pri porodu otroka in druge primerne ukrepe.

21. Popolno in pošteno izboljšanje č22. lena 88 ojač23. i ženske kjerkoli so se one zato desetletja borile, oziroma bo ojač24. ilo našo odloč25. bo da bomo javno branile bolivarsko revolucijo , č26. igav plod je č27. len 88.

IME ORGANIZACIJA NASLOV
Vrniti na naslov: 230 A Kentish Town Rd, London NW52AB tel.: 020-7482 2496
Fax: 020-7209 4761 E-majl: womenstrike8m@server01.com
Spletna stran: www.globalwomenstrike.net.

Slike

Nora Castañeda govori v New Yorku, Sanfranciscu, Los Angelesu, Chicagu, Washingtonu in Filadelfiji.

Člen 88 je izdan z pomočjo vlade, na mlečnih ovojih.

Home