8mi MART 2004 – Gi povikuva site zeni
5ti GLOBALEN STRAJK NA ZENITE
Gi pokanuva I site mazi za da
GO SOPREME SVETOT I DA GO IZMENIME!
INVESTIRAJTE VO GRIZA A NE VO UBIVANJE!

Dolga korenita istorija

GLOBALNIOT ZENSKI STRAJK za prv pat e sozdaden vo 1999 god.,koga zenite vo Irska resija da mu iskazat dobredojde na noviot millennium so Nacionalen Generalen Strajk.Tie pobaraa od Inernacionalniot Fond za Kampanjata za Domasni Raboti da go podrzuva nivniot povik I nie gi povikavme site zeni nasekade vo svetot da go napravime ovoj Strajk globalen na 8mi Mart 2000.

Ovoj Strajk ima dolga istorija,zapocnuvajki od 1952 god.,so malo zdruzenie nareceno “Pozicijata na Zenata”,potoa vo 1972 god. prodolzi so “Mokta na Zenata” i “Subverzija na Naselenieto”  i “Seks,Rasa i Klasa” vo 1973*god.Site ovie napravija slucaj,( na vrabotenite zeni ova im bese vtora rabota),da rabotata sto nie ja vrsime vo domovite I naselenieto bez rabota,proizvedat rabotnici vo svetot,a naseto tezneenje za promena na svetot bese nevidlivo no centralno.

Od togas nie pravevme mnogu kampanji za da dobieme priznanie I zarabotka za rabotata sto nevrabotenite zeni ja vrsat,kako I za ekvivalentni plati – tie se Joint Levers protiv zenskite prava,eksploatacija I diskriminacija na sekakov nacin.Soglasno so UN zenite vrsat 2/3 od rabotata na svetot:pocnuvajki od doenjeto I rasnenjeto deca,griza za onie koi se bolni,stari ili invalidi,odgleduvanje,spremanje I gotvenje na hrana koja hrani familii,zaednici I kontinenti(80% od hranata sto se koristi vo Afrika e odgleduvana od zeni),volonterska rabota I rabota vo neformalnata ekonomija kako cistacki,ulicni prodavacki,seksualni rabotnicki a isto taka I raboti vo formalnata ekonomija.Povtorno da kazeme deka zenskata rabota e najcesto griza za lugeto ,vo bolnici I ucilista,kako ikukni pomosnicki,vospituvacki,personalni asistentki…rabota kade I mazite se loso plateni,no sepak zenite se uste pomalku plateni I najcesto naiduvaat na seksualno I rasno maltretiranje.

Sepak vo sekoja drzava seta ovaa rabota e na mnogu osnovno nivo za dobroto I prezivuvanjeto na humanitarnosta,isto taka e odbivano od marketot I zenite dobivaat samo 5% od drzavnite izvori vo vozvrat.

Vo Beijing,1995 god. Internacionalnata Broena Mreza na Zenite so koja nie koordiniravme,poddrzana od poveke od 1.500 organizacii,pobedi mnozinstvo od odlukite na UN.

Nacionalnite smetki bea za vklucuvanje na toa,kolku od nivnoto zivotno vreme zenite go pominuvaat vrsejki ne platena rabota I kolku mnogu vrednost kreira taa rabota.Trinidad & Tobago I Spania go imaat staveno ova vo zakonot;Drugite drzavi koristat izvori I se poveke I poveke ja razgleduvaat neplatenata rabota vo sudski odluki I vladini polisi.

Zenite vo poveke od 60 drzavi

Od 2000 god. pa navamu,Strajkot imase golemi uspesi.Gi zblizi zaedno zenite vo poveke od 60 drzavi,vklucuvajki gi grassroots organizacii so impresivni zapisi,koi isto taka zapovedaat svet koj ke ja meri vrednosta na zenskata rabota I na sekoe drugo lice,I koj ima postignato mnogu.Tie ne se del na internacionalnata mreza na koordinatori na strajkovi.

Vo Venecuela,nie rabotime so zeni koi gradat zgrizuvacka ekonomija I koi pobedija Artikl 88 od konstitucijata,koja ja raspoznava domasnata rabota kako ekonomska aktivnost koja kreira dodadeni vrednosti I proizveduva socijalno dobro,doveruvajki gi domakinkite na socijalna pomos.Strajkot ima raznesuvano vesti od mnogu pobedi,poddrzuvajki go revolucionerniot process tamu kade sto zenite grassroots se naj aktivni participanti. 

Strajkot e del od dvizenjeto protiv vojna I okupacija,ne samo vo Irak,tuku I vo Palestina,Cecenija,Kolumbija,Kongo,Kasmir…Nasi prioriteti se da go izdvoime stradanjeto na zenite I pravecot sto go dava toa,od koj ,celoto dvizenje zavisi no koe e najcesto ignorirano isto kako I neplatenata rabota sto ja vrsime.So temata “Investiraj vo griza a ne vo ubivanje”,nie barame da 900-bilioni $ koi sto se trosat na voeniot buget se iskoristat za osnovni prezivuvacki potrebi – cista I zdrava voda,hrana,hospitaliziranje,zivealista,obrazovanie,bezbednost od siluvanje I drugi nasilstva,zastita na planetata – I tokmu za zeni koi se grizat I se borat za prezivuvanje na svoite sakani.

Nie barame za pocetok Amerikanskiot voen buget (koj e poveke od polovina od svetskata voena potrosuvacka) so koja “Corporate America” voveduva ekonomski I politicki interes na celiot svet (vklucuvajki gi lugeto vo USA).

Sorabotka na onie sektori koi  se najmnogu protiv diskriminacijata

Ovie sektori na zeni koi se protiv diskriminacijata – Crni,Indijki,drugi oboeni zeni,zamohrani majki,zeni invalidi,imigrantki,seksualni rabotnicki,lezbejki… go koristat Strajkot za da ja istaknat nivnata sorabotka na sekoja ekonomija,opstestvo I borba.Strajkot insistira da poveke mokni sektori doznaat za ovaa sorabotka.

Nie istotaka barame raspoznavanje na nasata sorabotka so mazite koi aktivno ja podrzuvaat nasata borba zatoa sto tie se soglasuvaat deka “Investirajte vo griza a ne vo ubivanje” treba da e prioritet na site rabotnici I na site dobrodeteli.Ne samo deka mzaite im dolzat na zenite za dnevno prezivuvanje – od doenje do zgotveni jadenja,cisti alista I emocionalna podrska – tuku tie isto taka zavisat od zenite davajki mu prednost na opstanokot za podiganje na vrednosta na marketot,vrednost koja go tretira sega opstanokot na svetot.Web stranata na “Payday”,mreza na mazi (www.refusingtocill.net) e bitna sorabotka na dvizenjeto protiv vojna I za priznanie na site onie koi gi rizikuvaat svoite zivoti I sloboda vo odbranata na sekoj drug zivot I sloboda. 

Vramuvanje za edinstvo

Receno ni e deka ako sakame da pobedime,mora da se obedinime,no,ne sme slusnale mnogu za toa kako da go napravime toa (osven od politickite partii koi sakaat da ne vodat).Nie gi koristime Strajkovite za vramuvanje vo edinstvo – megu sektorot na zenite,pomegu zeni I mazi,so I megu drzavi – zatoa sto toa e bazirano na sekoj sector prifatuvajki I odobruvajki ja nezavisnata borba na sekoj drug.Strajkot ne e ni politicka nitu pak separatisticka partija.Toj ima ambicii za dvizenjata za promeni,no I stoi protiv personalni ambicii za narusuvanje na megusebnata odgovornost.

Globalniot Strajk na zenite bese prodolzen od prevzemanje zaednicki akcii sekoj 8mi Mart.Toj prerasna vo ogromna mreza koja gi zacvrstnuva momentalnite dnevni borbi na zenite so poteklo I tradicija (I mazi).Nie potvrduvame sto koordinatorite na Strajkot vo nekoi drzavi velat za toa sto tie imaat pridoneseno so toa.

Strajkot utvrduva deka kako karieristi,vraboteni ili nevraboteni,nie sme sekogas RABOTNICI I deka nie ja imame taa mok da ja doneseme celata ekonomija do zastoj.Toa go napravija zenite vo Island na 24ti Oktomvri 1975 god..Tie rekoa:”KOGA ZENATA KE SOPRE,SE SOPIRA”.Nie dodadovme: “SOPRETE GO SVETOT I SMENETE GO”.

Selma James I  Nina Lopez,17/01/2004

womenstrike8m@server101.com

Baranja na Strajkot

• Plakanje na seta zgrizuvacka  rabota – vo plati,penzii,zemja I drugi izvori.Sto e podragoceno od odgleduvanje na deca I griza za drugite?Investirajte vo zivot I dobro,a ne vo voen buget I zatvori.
• Plakanje ednakvo za sit,zeni I mazi na celiot market
• Ssigurna zdrava hrana za site,pocnuvajki od majkite doilki,plateno porodilno boleduvanje I drugi beneficii – prestanete da ne kaznuvate zatoa sto sme zeni.
• Ne plakajte danoci na “Tretiot Svet”.Nie ne im dolzime nisto,tie ni dolzat na nas.
• Ppriod na zdrava I cista voda,hospitalizacija,stambeno,prevoz,literature.
• Nezagaduvacka struja I tehnologija koj gi krati satiate sto gi rabotime.Nie site imame potreba od sporeti,frizideri,masini za perenje,kompjuteri I slobodno vreme. Zastita od site nasilstva | obvinuvanja,vklucuvajki gi clenovite vo semejstvoto I Zastita od site nasilstva I lugeto na avtoritetna pozicija.
• Slobodan a dvizenja,golemi slobodni patuvanja,a zosto da ne luge?

*dotogas postoese mislenje deka samo onie koi vrsea platena rabota,glavno mazi vo industriskite drzavi,bile “vistinski” rabotnici I deka samo tie mozat da go smenat svetot.Platite za kampanjata za domasna rabota bea vo teski okolnosti so seksizmot I rasizmot,objavuvajki avtonomija kako nova osnova za organiziranje I zdruzuvanje.

       Vidlivost I Pocituvanje *  Posiroki Mrezi
* Zenite so poteklo I tradicija protiv Rasizmot  * Najgolem zenski protiv voen nastan vo istorijata  *  Nie imame smeneto se

Argentina,Santa Fe

Poveke od 15 god.,nie se borime za mnostvoto rabota sto nie zenite ja vrsime,grizejki se za drugite,da bide priznaena so plata I so penzija.za rabotnickiot sindikat,civilni pomosnici,politicki partii I za mnogu feministi nie bevme “obratni I ludi”.So Strajkot nie doznavme deka postojat I drugi kako nas na sekoj continent.Ova ja zacvrsti nasata organizacija.Nie imame napraveno dobar skok nanapred,lokalno I nacionalno.Sega tie gledaat na nas so pocituvanje.Nie bevme vo moznost za cello ova vreme da pronajdeme poveke zeni  so poteklo I tradicija,ohrabruvajki gi da obrazuvaat avtonomska zenska mreza.

Nie znaeme deka ne sme sami I deka sekoja napadnata zena vo svetot ke go podigne glasot vo nasa odbrana.

“Sindicato de Amas de Casa de Santa Fe

GANA,Gorgetown

Ponekogas Gana e drzava vo vojna – koga tenzijata I konfliktot sto Britanskata I Amerikanskata vlada prvo ja kreiraa pomegu Indo-guancite I Afro-guancite ,a potoa seto toa prerasnuva vo nasilstvo.Potoa nastanuvaat drugi vrsti na nasilstva,a toa se onie koga tie sto pripagaat na ovie grupni komiteti protiv onie koi se Indogenicni guanci,cii interesi se samo frleni na strana.

Vo poslednite dve godini,Strajkot ni pomogna da napravime nasa opozicija na rasizmot I nasilstvoto cii glavni zrtvi se tradicionalnite zeni I deca vidlivo.

Sekoja godina nie postavuvame odnapred prakticni baranja-osobeno protiv visokata cena sto ja plakame za voda I struja,bidejki se privatizirani.No naseto glavno baranje bi bilo kraj na rasistickoto nasilstvo.

Nie pocnavme da se cuvstvuvame kako del na globalnoto dvizenje.Nie cuvstvuvame deka ako nesto se sluci vo Gana,Strajkot ke se bori so nas internacionalno.

Red Thread

IRSKA,Galway

Strajkot ni dade pat da se zdruzime zaedno I pokraj brojnite podelbi.Zenite vo Irska ne ocekuvaat da se obedinat so zenite vo Anglija,koi doagaat od drzava koja vodese vojna I ja okupirase Irska pred mnogu vekovi.Religioznite podelbi pomegu Protestanti I Katolici sto ni se ostaveni vo nasledstvo,ne voznemiruvaat nas na ovoj ostrov,a sega imame I novi nemiri pomegu Muslimanite I Hristijanite sto se dodavaat na toa.

Nie bevme vo moznost da go iskoristime Strajkot za da se organizirame protiv vojnata I okupacijata,zbirajki gi zaedno zenite od severot I jugot na Irska,Katolici I Protestanti,Muslimanki I Hristijanki I ateistki.

Wages for Housework Campaign

PERU,Lima

So Strajkotnie se povrzavme so drugi zenski organizacii koi se borat so golema hrabrost I resitelnost za nasite fundamentalni prava kako zeni I kako rabotnicki koi se grizat za celoto opstestvo.

Strajkot ni pomogna na nas da se prifatime samitesebesi takvi kakvi sto sme,taka da na primer sestrite nasi mozat da imaat sloboden seksualen izbor.Prethodno imavme negativno mislenjeza Strajkot zaradi nasata patrijalhalna kultura.Zenite lezbejki se vo moznost da organiziraat avtonomija I da ja napravat nivnata situacija vidliva.

Nie naucivme da bideme samokriticni za nasite greski.

Strajkot e del od mene zatoa sto baranjata na zenite od svetot se I moi baranja.Jas cuvstvuvam deka nie sme uspesni zatoa sto nie sme golemo mnozinstvo I tie se moi sestri vo borba.

Centro de Capacitacion para Trabajadoras del Hogar

PERU,Puno

Strajkot ni ovozmozuva vidlivost,proctor  kade sto zenite so tradicija mozat da parcipiraat I iskazat nivnite istaknuvanja sto gi afektira nasite sekojdnevni zivoti.So Strajkot nie imame pobedeno poveke zenski organizacii kako sto se:klubovi na majkite,zanaetciski grupi,kujni za corbi I podrskata na mazite.

Zarabotkata sto zenata so pokolenija ja prilozuva preku zanaetcistvoto e za izdrzuvanje na familii-toa e obrazovanie,hrana I zivealiste.Nie sega se nadevame da go dofatime internacionalniot market so naseto proizvodstvo I da ja otstranime srednata klasa.

Centro Aymara,”Pacha Aru”

SPANIJA,Barcelona

Strajkot nas ne ima transformirano,ni pomogna da se probieme slobodno od obicaite na srodno povrzuvanje I prioritiziranje eden sector na zeni preku drugi,da se dvizime pomegu naseto sosedstvo I region,da reagirame lokalno-vo sosedstvoto nase,marketi,ucilista,rabotni mesta;no so internacionalna perspektiva I da se siri nasata mreza.Ja napravi vidliva sorabotkata na onie od nas koi se imigranti

Golemata akcija za Strajk gi zblizi zenskite opozicii za vojna I globalizacija.

Campana por un Salario para el Trabajo sin Sueldo

UGANDA,Kaabong

Nie sme zapostaveni I diskriminirani zatoa sto sme siromasni.No Globalniot Strajk gi smeni nasite zivoti.Nie gi zgolemivme slobodnite medicinski uslugi,bespladno.Dvizenjeto za posedovniot akt isto taka im dozvoli na zenite da poseduvaat zemjista I posedi I nasleduvaat sopstvenistvata na nivnite pocinati mazi.Strajkot ni pomogna mnogu za da ja izjasnime nasata tocka na  glediste mnogu poefektivno.Kako sto kazavme,Investirajte vo griza a ne vo ubivanje,vojnite nikogas nema da donesat mir vo svetot.

Naseto najgolemo baranje na ovogodisniot Strajk e:Nas ni treba cista,upotrebliva voda.Nie imame izvori na rekata Nil vo Uganda,zosto ne ja iskoristime taa voda za agrokultura,taka da zenite ke imaat dovolno hrana za nivnite semejstva.

Kaabong Women’s Organization

USA,Los Angeles

Strajkot vo 2003 godina bese najmasoven dosega,okolu 3-5 000 ucesnici, vo istorijata na LA za zenite protiv vojnata a isto taka bese I internacionalen den na zenata.Gi zdruzi zaedno zenite so tradicii,so mnozinstvo na protiv voeni mrezi I aktivni slavni licnosti od estradata.Strajkot im pomaga na onie od nas,bez razlika kolku sme siromasni,sugavi ,im pomaga na sestrite od jugot koi se vo mnogu poveke grozna situacija.Ni pomogna da gi otvorime ocite kon vladeenjeto ponudeno od onie koi se sprotivstavuvaat na Amerikanskata vlast nadvor od Amerika I da bide zacvrstvena od toa.

Global Women’s Strike /LA
Women of Colour in the Global Women’s Strike

USA,Philadelphia

Strajkot stekna vidlivost,istaknuvanje I pocit za glasot I baranjata na zenata vo masivnite protesti protiv vojnata vo Irak.

Ni enema da dozvolime osakatuvanja I bolesti kreirani od vojnite I oruzjeto,vo drzavite napadnati od USA kako I megu veteranite I nivnite semejstva da ostanat prikrieni.

Strajkot ja zblizi multi rasnata masa na luge.Nie imavme resavacki glas od majkite I babite protiv programata za voena regrutacija vo ucilistata.Crna zena odgleduvajki gi svoite vnuci go kaza ona na sto nie se sprotivstavuvame:”Bilioni za vojni a nitu dollar za decata”.

Wages for Housework Campaign/
Win Visible - Women with visible and invisible disabilities

USA,San Francisko

Nasa sila bese da se organizirame za civilnite I legalnite prava na zenite vo seksualnata industrija.Mnogu od nas se lezbejki I nie imame dobro iskustvo bazirano na organiziranje protiv diskriminacijata na zenite,osobeno “seksualnite isklucoci”,lica od policijata,sudot-sudii vo kriminalniot I familijarniot zakon.Nie go iskoristivme Strajkot da go pritisneme gradskoto sobranie na odluka za kraj na nasilstvata protiv seksualnite rabotnicki.

Strajkot ni pomogna na nas da ja prodolzime nasata mreza vo drugi sektori,organizacii I sosedstva.

US PROStitutes Collective
Wages Due Lesbians

ENGLAND
International co-ordination
Crossroads Women's Centre
230a Kentish Town Road, London NW5 2AB
Tel: 00-44-20-7482 2496 Fax: 00-44-20-7209 4761
womenstrike8m@server101.com
Website: www.globalwomenstrike.net

Co-ordination of men’s actions and support:
Address above payday@paydaynet.org
Website: www.refusingtokill.net

SPAIN
Centro 'Las Mujeres Cuentan', Radas 27 Local,
08004 Barcelona
Tel/Fax: 00-34-93-442 2304 
huelgademujeres8m@teleline.es